Evropske države v okviru prihodnjih varnostnih jamstev resno načrtujejo napotitev od 10.000 do 15.000 vojakov v Ukrajino, ki bi v prvih šestih mesecih po morebitni prekinitvi spopadov nadzorovali premirje. Po poročanju nemškega časnika Die Welt so diplomatski krogi v Bruslju potrdili pripravljenost na aktivno spremljanje razmer na terenu, kar predstavlja pomemben premik v evropski obrambni strategiji. V luči teh priprav je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski za jutri napovedal ključen sestanek svetovalcev za nacionalno varnost, ki se ga bodo udeležili evropski predstavniki, virtualno pa tudi delegacija iz Združenih držav Amerike. Na diplomatski ravni se pogovori intenzivirajo prek glavnega ukrajinskega pogajalca Rustema Umerova, ki vzdržuje vsakodnevne stike z ameriškimi in evropskimi partnerji. Medtem ko se pripravljajo politični temelji za končanje vojne, s fronte prihajajo poročila o usodah posameznikov; ukrajinske enote so objavile posnetek ruskega vojaka, ki se je vdal s pomočjo sporočila na kartonu, na katerem je drona prosil za milost in preživetje. Dogajanje kaže na visoko stopnjo pripravljenosti za prehod v fazo stabilizacije, čeprav končni mirovni dogovor še ni uradno potrjen.

Ta konec tedna so se ponovno začela pogajanja za mir v Ukrajini, pri čemer so se ameriški, evropski in ukrajinski uradniki osredotočili predvsem na praktične podrobnosti morebitnega premirja. Diplomatski pogovori so bili usmerjeni v določanje zaporedja varnostnih ukrepov, ki bi zagotovili stabilnost na terenu. Ključni del razprav so predstavljala vojaška jamstva in vzpostavitev trdnih mehanizmov za uveljavljanje dogovorov, ki bi preprečili morebitne ponovne kršitve in zagotovili trajen mir. Delegacije so poudarile pomen mednarodnega sodelovanja pri nadzoru meja in izvajanju varnostnih protokolov. Čeprav so pogovori prešli v fazo tehničnih podrobnosti, so udeleženci izpostavili, da bodo varnostna jamstva ostala v središču vseh prihodnjih diplomatskih procesov, vključno z načrtovanimi srečanji v letu 2026. Cilj teh prizadevanj je ustvariti vzdržen okvir, ki bi Ukrajini omogočil dolgoročno stabilnost in obnovo države pod mednarodnim varstvom.

Ameriški predsednik Donald Trump po poročanju časnika The New York Times ne namerava ugoditi zahtevam ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega glede varnostnih jamstev v obsegu, ki ga pričakuje Kijev. Viri blizu ameriške administracije navajajo, da Trump vztraja pri svojem pristopu k reševanju konflikta, ki se ne sklada s pričakovanji ukrajinske strani. Ameriški mediji poudarjajo, da so prizadevanja Zelenskega za pridobitev trdnih obljub Washingtona glede prihodnje zaščite Ukrajine naletela na odpor, kar bi lahko ogrozilo prihodnja pogajanja in stabilnost v regiji. Poročanje kaže na naraščajoče razhajanje med strategijo Kijeva in novo politiko Bele hiše. Medtem ko Zelenski poudarja nujnost formalnih varnostnih jamstev za preprečitev nadaljnje agresije, Trumpova administracija takšne zahteve ocenjuje kot potencialno nevarne oziroma neizvedljive v trenutnem geopolitičnem okviru. To dogajanje potrjuje predhodne napetosti med voditeljema, ki so se stopnjevale že v preteklih tednih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek izpostavil, da integracija Ukrajine v Evropsko unijo ne predstavlja zgolj političnega cilja, temveč je osrednji element varnostnih jamstev, ki jih Kijev zahteva v okviru mednarodnih prizadevanj za končanje ruske agresije. Zelenski meni, da bi polnopravno članstvo v povezavi delovalo kot močan odvračilni dejavnik proti prihodnjim napadom in zagotovilo dolgoročno stabilnost države po koncu vojaških spopadov. Izjave so bile podane v luči intenzivnih diplomatskih dejavnosti, kjer Ukrajina poskuša utrditi svojo pot v evroatlantske integracije kot del morebitnega mirovnega načrta. Kijev vztraja, da nobena rešitev konflikta ne sme priti na račun suverenosti ali možnosti za vključitev v zahodne institucije. Predsednik je ob tem poudaril, da so varnostna jamstva, ki vključujejo institucionalno povezanost z Evropo, nujna za preprečitev ponovitve zgodovine in zaščito demokratičnih vrednot na celini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo 5. januarja prihodnje leto potekalo ključno srečanje načelnikov generalštabov zahodnih držav in Ukrajine. Glavna tema pogovorov bodo varnostna jamstva za Kijev, ki so del širših prizadevanj za zagotovitev dolgoročne stabilnosti države v luči trajajočega konflikta. Srečanje predstavlja pomemben korak v usklajevanju vojaške strategije in obrambnega sodelovanja med Ukrajino in njenimi zavezniki. Načelniki generalštabov bodo razpravljali o konkretnih mehanizmih pomoči in zaščite, ki bi Ukrajini omogočili odvračanje prihodnjih agresij ter utrdili njeno vlogo v evropski varnostni arhitekturi.

V Bosni in Hercegovini so kljub nasprotovanju srbskega voditelja razpisali predsedniške volitve v Republiki Srbski za 23. november. Na Beneškem filmskem festivalu bo premiero doživel film "Wizard of the Kremlin", v katerem Jude Law upodablja Vladimirja Putina. Jay Dee Vance je srečanje med Trumpom in Zelenskim v Ovalni pisarni označil za koristno, vendar si ni želel, da bi bilo javno.

Nemški medij NachDenkSeiten kritizira ARD zaradi domnevno proruskega poročanja o Ukrajini, posebej glede dogodkov v Odesi, in opozarja na nevarnost propagande, ki lahko vodi v nasilje in vojno. Medtem pa Freitag.de analizira razpravo o nemških varnostnih garancijah za Ukrajino, ki jo predlaga CDU, ter opozarja na zgodovinske vzporednice in morebitno eskalacijo zaradi pozabljanja na poseben odnos z Rusijo. Članek sprašuje, ali bi nemški vojaki v Ukrajini odvračali Rusijo.

Ruski nočni napadi so v Ukrajini pustili več kot 100.000 odjemalcev v treh regijah brez elektrike, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Donald Trump želi doseči mirovni sporazum z Vladimirjem Putinom in pritiska na Zelenskega, da popusti. Predaja zasedenih ozemelj je v Ukrajini tabu, vendar bo morda Kijev prisiljen ponovno pretehtati svoje stališče.

Ruske sile so v noči na novo leto nad ukrajinsko ozemlje izstrelile več kot 200 napadalnih brezpilotnih letalnikov, katerih primarni cilji so bili objekti energetske infrastrukture. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejanje označil za nameren poskus destabilizacije države ob vstopu v četrto leto vojne. Po navedbah Kijeva so ruski napadi povzročili nove težave pri oskrbi z električno energijo, kar še dodatno otežuje humanitarne razmere v zimskem času. Istočasno je Ukrajina nadaljevala s povračilnimi ukrepi na ruskem ozemlju. Ruske oblasti so sporočile, da so ukrajinski droni zadeli rafinerijo nafte v regiji Krasnodar in energetske objekte v avtonomni republiki Tatarstan ob reki Volgi. Moskva je ob tem napovedala, da bo Združenim državam Amerike predložila dokaze, pridobljene iz sestreljenih letalnikov, ki naj bi potrjevali ukrajinske načrte za napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Intenzivno stopnjevanje spopadov se dogaja v času, ko so diplomatska prizadevanja, vključno s pogovori med Donaldom Trumpom in Zelenskim, osredotočena na morebitna varnostna jamstva po koncu konflikta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru naznanil pomemben napredek pri oblikovanju mirovnega sporazuma za končanje vojne z Rusijo. Po njegovih navedbah je dokument pripravljen že 90-odstotno, vendar je ob tem poudaril, da Ukrajina ne bo pristala na mir za vsako ceno. Zelenski je izpostavil, da ostajajo ključni pogoji Ukrajine nespremenjeni, zlasti glede ozemeljske celovitosti in varnostnih jamstev, ki bi preprečila prihodnje agresije. Predsednik je večji del govora posvetil odporu proti ruski invaziji in se zavezal, da bo nadaljeval diplomatska prizadevanja za končanje konflikta. Kljub optimizmu glede osnutka sporazuma pa ostaja odprtih zadnjih deset odstotkov vprašanj, ki so verjetno najbolj sporna, vključno z usodo okupiranih ozemelj in zahtevami Moskve po ukrajinski nevtralnosti. Zelenski je s tem nagovorom poskušal opolnomočiti domačo javnost in hkrati poslati sporočilo mednarodnim partnerjem o pripravljenosti Kijeva na konstruktivna, a načelna pogajanja.

Poškodbe na naftovodu Družba so bile popravljene, zato so bile obnovljene dobave ruske surove nafte na Madžarsko in Slovaško. Madžarska je ukrajinskemu poveljniku, odgovornemu za napad na naftovod, prepovedala vstop v državo.

Francija in Velika Britanija sta v okviru tako imenovane koalicije voljnih izrazili pripravljenost za napotitev svojih vojaških sil v Ukrajino za nadzor morebitnega premirja z Rusijo. Po poročanju nemškega časnika Die Welt, ki se sklicuje na diplomatske vire v Bruslju, bi evropski kontingent v prvih šestih mesecih lahko štel med 10.000 in 15.000 vojakov. Državi sta pripravljeni ukrepati tudi brez uradnega mandata Združenih narodov ali Evropske unije, če bi prejeli neposredno vabilo iz Kijeva. Načrtovana misija bi bila osredotočena na spremljanje spoštovanja dogovora o prekinitvi ognja. Odločitev Pariza in Londona odraža njuno strateško zavezo k zagotavljanju dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino, kljub temu da v okviru celotne Evropske unije o tem vprašanju še ni doseženo enotno soglasje. Pobuda predstavlja ključen korak v prizadevanjih za stabilizacijo regije po morebitnem koncu aktivnih spopadov, hkrati pa dodatno stopnjuje napetosti v odnosih z Moskvo, ki prisotnost sil Nata na terenu kategorično zavrača.

Zahodne države, vključno s Francijo in Nemčijo, razmišljajo o varnostnih jamstvih in možni prisotnosti vojakov v Ukrajini po koncu vojne, čeprav se javnost in del oblasti v nekaterih državah, kot je Nemčija, temu upirajo. Pojavljajo se načrti za vzpostavitev obrambnih linij s sodelovanjem različnih sil, vključno z evropskimi in ameriškimi. Medtem ko Evropa želi povečati proizvodnjo orožja za Ukrajino, Poljska popravlja obstoječo opremo. Vzporedno potekajo izmenjave zapornikov med Rusijo in Ukrajino, kjer so izpustili ukrajinskega novinarja, ki ga je Rusija zadrževala več kot tri leta. V Częstochowi so iz Poljske izgnali ukrajinskega državljana zaradi napada na policiste.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem zadnjem nagovoru poudaril, da si Kijev prizadeva za čimprejšnji konec vojne, vendar ne na račun suverenosti ali ozemlja države. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v mednarodnih diplomatskih krogih krepijo razprave o mirovnih načrtih, pri čemer je ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff potrdil pogovore z ukrajinskim obrambnim ministrom Rustemom Umerovom o prihodnjih varnostnih zagotovilih. Po poročanju nemškega časnika Die Welt naj bi bile evropske države pripravljene v Ukrajino napotiti od 10.000 do 15.000 vojakov za zagotavljanje varnosti v prvih šestih mesecih po morebitni prekinitvi sovražnosti. Kljub diplomatskim prizadevanjem se razmere na terenu ne umirjajo. V napadu na regijo Herson je bilo ubitih več kot 20 ljudi, medtem ko so ukrajinske brezpilotne letalnice v novoletni noči napadle cilje v vasi Horli, kjer je po navedbah lokalnih virov umrlo 24 oseb. Hkrati je ameriška obveščevalna služba CIA zavrnila namigovanja, da bi Ukrajina z droni ciljala rezidenco ruskega predsednika Putina, kar dodatno osvetljuje napetosti glede odgovornosti za napade globoko v zaledju obeh strani.

Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru poudaril, da si Ukrajina želi končati vojno, vendar ne za vsako ceno, in ne bo sprejela šibkega mirovnega sporazuma, ki bi ogrozil obstoj države.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa so opravili ključne pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter svetovalci za nacionalno varnost iz Velike Britanije, Francije in Nemčije. Namen srečanja je bila uskladitev prihodnjih korakov in strategij za dosego prekinitve ognja oziroma dokončnega končanja vojaških spopadov v Ukrajini. Posebni odposlanec Steve Witkoff je potrdil, da Združene države Amerike aktivno iščejo diplomatsko rešitev v sodelovanju z najpomembnejšimi evropskimi zaveznicami. Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost Michael Flynn je ob tem javno podprl predlagani mirovni načrt Washingtona in ga označil za ustreznega. Diplomatska prizadevanja odražajo Trumpovo strategijo hitrejšega reševanja konflikta, ki vključuje neposredna pogajanja z vpletenimi stranmi in evropskimi partnerji. Pogovori so se osredotočili na prihodnja varnostna jamstva in pogoje, pod katerimi bi bila Ukrajina pripravljena pristopiti k pogajalskemu procesu z Rusijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru ob 1407. dnevu vojne izpostavil, da je mirovni sporazum z Rusijo pripravljen že v 90 odstotkih. Kljub optimističnim napovedim o napredku v pogajalskem procesu je poudaril, da preostalih 10 odstotkov vsebine predstavlja najbolj kritične točke, ki bodo določile usodo Ukrajine in celotne Evrope. Zelenski je jasno zavrnil možnost podpisa »šibkega« dogovora, ki bi spodkopaval ukrajinsko suverenost ali zgolj začasno odložil spopade. Medtem ko je ruski predsednik Vladimir Putin v svojem nagovoru vojno omenjal le posredno, je Zelenski poudaril, da Ukrajina sicer stremi k miru, vendar ne za vsako ceno. Po njegovih besedah bi slab dogovor pomenil konec ukrajinske države, česar Kijev ne bo dopustil. Izjave prihajajo po intenzivnih diplomatskih prizadevanjih v Berlinu, kjer so potekali pogovori o varnostnih jamstvih, ki bi jih Ukrajini po morebitnem premirju zagotovile zahodne zaveznice.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je v najnovejšem poročilu ocenila, da Ukrajina v nedavnem napadu z brezpilotnimi letalniki na severu Rusije ni ciljala rezidence predsednika Vladimirja Putina. Direktor agencije John Ratcliffe je te ugotovitve v sredo predstavil predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, s čimer je neposredno spodkopal navedbe Kremlja o domnevnem poskusu atentata. Ruska stran je pred tem trdila, da je bil cilj napada Putinova rezidenca v regiji Novgorod, kar je ruski predsednik v ponedeljkovem telefonskem pogovoru osebno prenesel tudi Trumpu. Medtem ko je Trump sprva izrazil močno nezadovoljstvo nad ruskimi obtožbami, je po brifingu s strani obveščevalnih služb zavzel precej bolj previdno stališče. Ta razvoj dogodkov sovpada s ključno fazo mirovnih prizadevanj, saj je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v novoletnem nagovoru sporočil, da je mirovni sporazum pripravljen že v 90 odstotkih. Zelenski je ob tem opozoril, da preostalih deset odstotkov vključuje ključne varnostne garancije, ki bodo odločile o prihodnosti Ukrajine in celotne Evrope. Kijev poudarja, da ne bo sprejel nobene pogodbe, ki bi Rusiji omogočila ponovno invazijo v prihodnosti.

Friedrich Merz, vodja nemške krščansko-demokratske unije (CDU), je v svojem novoletnem televizijskem nagovoru poudaril, da vojna v Ukrajini predstavlja neposredno grožnjo svobodi in varnosti celotne Evrope. Po njegovih besedah ruska agresija ni le lokalni konflikt, temveč del širšega načrta Moskve proti evropski celini. Merz je izpostavil, da Rusija nadaljuje vojaške operacije z neizprošno brutalnostjo, kar zahteva odločen in enoten odziv evropskih držav. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v Evropski uniji krepijo razprave o varnostnih jamstvih za Ukrajino in morebitni napotitvi mirovnih sil po morebitni prekinitvi ognja. Merz je v preteklosti že pozval k takojšnjemu ukrepanju in pripravi varnostnih sil, ki bi se odzvale na morebitne ruske kršitve prihodnjih dogovorov. Njegovo opozorilo odraža vse večjo zaskrbljenost v Berlinu in Bruslju zaradi strateških ambicij Kremlja, ki po mnenju številnih strokovnjakov segajo onkraj ukrajinskih meja in vključujejo hibridne napade ter destabilizacijo regije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da se z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pogovarja o možnosti napotitve ameriških vojakov v Ukrajino po morebitni prekinitvi ognja.